Kljub pogovorom z Iranom želi Trump na Bližnji vzhod poslati še eno letalonosilko

Washington in Teheran se pripravljata na nadaljevanje pogajanj, namenjenih preprečitvi novega konflikta.

Pogovori prejšnji teden, pri katerih je posredoval Oman, so po besedah iranskega zunanjega ministrstva Teheranu omogočili oceniti resnost Washingtona ter pokazali dovolj soglasja, da se diplomacija lahko nadaljuje, piše Reuters.

"Po pogovorih smo imeli občutek, da obstajata razumevanje in soglasje za nadaljevanje diplomatskega procesa," je dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmaeil Baghaei.

Datum in kraj naslednjega kroga ameriško-iranskih pogovorov sicer še nista znana.

Že tako razgreti diplomatski odnosi med državama so se v zadnjih mesecih dodatno skrhali zaradi – za zdaj še nerealiziranih – groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, češ da bo v Iran poslal vojsko, če bo Teheran še naprej krvavo zatiral protivladne proteste, ki so izbruhnili konec decembra.

Svoje napovedi je Trump nato še podkrepil z napotitvijo letalonosilke USS Abraham Lincoln v regijo.

Na Bližnjem vzhodu kmalu še druga letalonosilka?

Trump pa razmišlja tudi o napotitvi druge letalonosilke na Bližnji vzhod, je v torek povedal za izraelska Channel 12 in Axios.

Kot so za Reuters povedali ameriški uradniki, sta najverjetnejši kandidatki USS George Washington, ki je v Aziji, in USS George H.W. Bush na vzhodni obali ZDA, a sta obe od Bližnjega vzhoda oddaljeni najmanj teden dni plovbe.

Pentagon bi lahko iz Karibov napotil tudi letalonosilko Ford.

Kot kaže Reutersova analiza satelitskih posnetkov, se v regiji povečuje tudi prisotnost letal in druge vojaške opreme. Zlasti ameriške sile v katarski bazi Al Udeid, največji ameriški bazi na Bližnjem vzhodu, so od januarja, ko so se napetosti z Iranom zaostrile, namestile rakete na tovornjake z izstrelitvenimi sistemi, da bi jih po potrebi lahko hitreje premestile.

ZDA in Izrael skrbijo iranske rakete

ZDA si prizadevajo razširiti obseg pogajanj z Iranom tudi onkraj jedrskega vprašanja, da bi omejile iranski balistični raketni program, enega največjih na Bližnjem vzhodu.

Teheran trdi, da je bil njegov raketni arzenal po lanskoletnem 12-dnevnem napadu Izraela in ZDA obnovljen ter da o njegovih zalogah ni mogoče pogajati.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki danes potuje v Washington, naj bi današnji sestanek s Trumpom izkoristil za to, da pritisne nanj, da bi vsak ameriško-iranski dogovor vključeval tudi omejitve iranskih raket.

Baghaei je dejal, da morajo ZDA "delovati neodvisno od tujih pritiskov, zlasti izraelskih pritiskov, ki ne upoštevajo interesov regije in celo ZDA".

Iranski predsednik Masud Pezeškian je medtem povedal, da bo Iran v vsakršnih pogajanjih še naprej zahteval odpravo finančnih sankcij in vztrajal pri svojih jedrskih pravicah, vključno z bogatenjem urana.

Washington namreč zahteva, da se Iran odpove zalogam urana, obogatenega do 60-odstotne fisijske čistosti, kar je nevarno blizu 90 odstotkom, ki veljajo za raven, primerno za orožje, še piše Reuters.